Župnijski pastoralni svet je organ, ki svetuje župniku in skupaj z njim načrtuje in izvaja pastoralno in dobrodelno dejavnost župnije. V primeru, ko sta dve župniji pastoralno združeni, se lahko ustanovi medžupnijski pastoralni svet. Medžupnijski pastoralni svet Mozirje/Šmihel ima redne plenarne seje trikrat letno po dogovoru. Sicer pa zasedajo odbori za posamezna področja.

Ključarji so možje in žene, ki jih škof na župnikov poredlog imenuje za dobo 5 let, da pomagajo pri skrbi za materialne dobrine v lasti župnije, predvsem pri vzdrževanju cerkva ter pri bogoslužju (predvsem na podružnicah).

Ministrantom se lahko pridružiš v 3 razredu osnovne šole. Pomagal boš duhovniku pri daritvi sv. maše. Pozimi in poleti pa se bomo imeli fino na izletih in letovanju.

Animatorji so mladi po osnovni šoli, ki pomagajo pri pripravi na sv. birmo in / ali pri poletnme oratoriju. Vabljen-a, da se nam pridružiš, imamo se prav lepo.

STEG MOZIRJE 1

Steg Mozirje je bil ustanovljen 30. septembra 2001.

V skavtskem letu 2012-2013 združuje preko 100 skavtinj in skavtov v 4 skupinah.

VOLČIČI IN VOLKULJICE: skavtinje in skavti med 8. in 11. letom starosti

IZVIDNIKI IN VODNICE: skavtinje in skavti med 12. in 16. letom starosti

POPOTNIKI IN POPOTNICE: skavtinje in skavti med 16. in 21. letom starosti

SKAVTSKA MREŽA: skavtinje in skavti med 21. in 27. letom starosti (lahko vključuje tudi voditelje kot nevoditelje)

SKVO (skupnost voditeljev) šteje 13 članov, 11 voditeljev vej, 1 projektno voditeljico in duhovnega asistenta.

najdete nas na:

http://mozirje1.skavt.net

http://skavti.si

NEKAJ NAŠIH BOLJ PREPOZNAVNIH PROJEKTOV

Skavti vsako leto prinesemo Luč miru iz Betlehema v našo dolino.

Skavti vsako leto pospremimo Miklavža na obisk ostarelih v dom starejših v Gornji Grad.

Skavti vsako leto večkrat pobiramo star papir, kartuše in čistimo okolico po Mozirju in okolici.

Skavti vsako leto pripravimo za najmlajše žive jaslice na sveti večer pred cerkvijo v Mozirju.

Skavti vsako leto zelo aktivno sodelujemo v akciji Očistimo Slovenijo.

Skavti pridno sodelujemo v akcijah Karitas in z drugimi društvi v kraju.

In seveda, skavti vsako leto zbiramo več kot 100 otrok in mladih iz Mozirja in širše na rednih tedenskih srečanjih, se podamo na jesenske, zimske, pomladne in poletne tabore in sodelujemo pri mnogih projektih tudi v širšem slovenskem in mednarodnem okolju.

IN KDO SMO SKAVTI?

Skavte je ustanovil Robert Baden Powell (Bi-Pi). Ta nekdanji oficir angleške vojske je začutil, da potrebujejo fantje, posebej tisti v velikih metropolah(sam je bil Londončan) nek vzgled, vzgojitelji pa, ki se želijo z njimi ukvarjati, pa posebno metodo. Zato je napisal knjigo “Scouting for Boys”, ki je postala velika uspešnica. Poleti l. 1907 je peljal skupino 22 fantov na otok Brownsea na prvi skavtski tabor, kmalu pa so začele nastajati tudi druge skavtske skupine. Kmalu so se skavtskemu gibanju pridružila tudi dekleta.

V Sloveniji so obstajali skavti že od l. 1922, a so bili po II. svet. vojni ukinjeni. Ponovno so pričeli delovati 31. marca 1990, ko je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). V Sloveniji obstajajo tudi taborniki, ki pa delujejo bolj po metodi Ernesta Thompsona Seton-a, ki je nekaj let pred Baden Powell-om ustanovil “woodcraft indians”, ali gozdovnike.

Vrednote in metoda

Skavti delujejo po posebni metodi, ki jo je zasnoval Bi-Pi in se je razvila v zadnjih 103 letih. Pomembno je, da vzgojitelj (voditelj) ustvarja avtoriteto z vzgledom, da otroka spoštuje in mu dopušča, da se uči na lastnih napakah. Pomembne besede so: delo v malih skupinah, služenje in dobra dela, življenje v naravi in osvajanje veščin, vera in duhovno življenje, skupnost, pot, taborjenje, …

Vrednote skavtstva so predvsem čut do bližnjega in narave, verski čut, spoštovanje in medsebojno učenje, rast v zrele in odgovorne državljane.

BRATOVŠČINA ODRASLIH KATOLIŠKIH SKAVTOV MOZIRJE

Srečujemo se na rednih srečanjih enkrat mesečno ob torkih po vnaprejšnjem dogovoru. Večkrat izkoristimo lepo soboto ali nedeljo za druženje in skavtske aktivnosti. Udeležujemo se dogodkov na ravni Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtov Slovenije. Sodelujemo v župniji z drugimi skupinami in pri dobrodelnih akcijah. Seveda pa če je le mogoče pomagamo mladinskemu skavtstvu, kjer nas potrebujejo.

http://zbokss.skavt.net/

Smo aktivni odrasli ljudje, ki nas navdušuje preprost skavtski način življenja. Trdno smo zavezani vrednotam, ki izhajajo iz skavtske obljube in zakonov.

V smislu skavtskega pozdrava »Bodi pripravljen! Vedno pripravljen!« smo pripravljeni »spreminjati svet na bolje«, kot nam je naročil naš ustanovitelj Robert Baden-Powell. Vsak dan naredimo vsaj eno dobro delo.

Smo radovedniustvarjalni in odprti za izzive. Opazimo potrebe v družbi in nanje odgovorimo. Pripravljeni smo pomagati sočloveku in aktivno delujemo v lokalnih skupnostih.

Odrasli skavti poiščemo kraj učenja, sprostitve in srečevanja v naravi. V njej vidimo Božje delo, zato jo občudujemo, spoštujemo in varujemo. Naše aktivnosti v naravi so preproste in vodijo k rasti posameznika in k rasti dobrih odnosov med nami.

Odprti smo za nove ideje, znanja in spretnosti in rastemo na vseh področjih življenja. Za nas se pot rasti nikoli ne ustavi.

Radi se družimo med seboj in sklepamo prijateljstva z drugimi.

KATOLIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRSKI ORLI

Kdo so “Orli”?

25. marca 2007 je bilo ustanovljeno Katoliško športno društvo Mozirje – Mozirski Orli. Ime smo si nadeli po predvojnem katoliškem telovadnem društvu “Orli”, ki je delovalo tudi v Mozirju in okolici. Med drugim so Orli zgradili tudi sedanji kulturni dom Mozirje. Po vojni so vsa “nerežimska” društva bila prepovedana, tudi Orli, njihovo premoženje pa je prešlo v državne roke. S ustanovitvijo Katoliškega športnega društva Mozirski orli želimo nadaljevati tradicijo Orlovstva, vendar primerno sedanjemu trenutku in razmeram

Program

Program temelji na misli: Zdrav duh v zdravem telesu. Ta zdrav duh pa ima korenine v krščanskem pojmovanju življenja in medsebojnih odnosov. Tako preko športnih aktivnosti skušamo graditi svoje telo, za katerega se zavedamo, da nam je podarjeno, hkrati pa gradimo tudi skupnost dobromislečih ljudi. Društvo je odprto za vsakogar ne glede na versko, narodnostno ali kakršno koli drugo pripadnost. Poskušali pa bomo ponuditi nekaj vsem, otrokom, mladim, družinam in starejšim. Naš cilj bo tudi omogočiti otrokom iz socialno ogroženih družin razne aktivnosti, predvsem z organizacijo raznih športnih taborov itd.

predvojni Orli v Mozirju

aktivnosti:

ZAKONSKE SKUPINE MOZIRJE

V župniji Mozirje delujejo 3 zakonske skupine. Vse tri delujejo po metodi Najina pot. Namen zakonske skupine je pomagati zakoncema, da doma lažje skupaj premagujeta težave, se pogovarjata in ob izkušnjah ostalih sama rasteta v zakonskem in družinskem življenju.

Starejša zakonska skupina se srečuje po domovih zakoncev, duhovni voditelj pa je upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek.

Mlajši zakonski skupini se srečujeta v župnišču, duhovni voditelj pa je župnik Sandi.

Srečanja so sestavljena iz treh delov. V prvem preberemo odlomek Svetega pisma, ki smo si ga določili na prejšnjem srečanju, in se o njem pogovorimo. Drugi del je namenjen različnim temam, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Pogovarjamo se o vzgoji otrok, o reševanju problemov, ki se pojavijo zavoljo različnih pogledov, ob tem se bogatimo in iščemo dobre nasvete, ki jih lahko nato tudi sami uporabljamo. Pred koncem srečanja sledi še družaben del. Gostitelja, vsako srečanje je drug par, pripravita skromno zakusko, ob kateri se nasmejimo, se poveselimo in pozabimo na vsakdanje skrbi.

Zakonske skupine se podajo tudi na skupne duhovne vaje in odmik, za romanje in izlete, imamo piknike in skupna praznovanja osebnih praznikov.

Moška skupina Mozirje se sestaja enkrat mesečno, po vnaprejšnjem dogovoru, ponavadi ob četrtkih zvečer. Trenutno nas je 14, a smo vedno odprti za nove člane. Najprej zmolimo večernice, nato pa se poglobimo v temo, trenutno beremo in se pogovarjamo ob knjigi Bodi mož. Nato sledi še agape. Moška skupina organizira tudi Odmike za moške in moška romanja, kamor povabimo vse može.

Trenutno sta koordinatorja skupine Metod Rosc in Peter Brezovnik.

Ženska skupina Mozirje se sestaja vsak 3 ponedeljek v mesecu pod duhovnim vodstvom s. Mete Potočnik, uršulinke, ob 18.30 uri v učilnici. Trenutna koordinatorka skupine je Nina Kocjanc.

Srečanja biblične skupine, ki so ob prvih ponedeljkih v mesecu ob 20h, so namenjena branju Božje besede in pogovoru o in ob Svetem pismu. V duhovno hrano nam je tudi molitev večernic.

Srečanje poteka:

– uvodna molitev večernic tega dne
– branje Svetega pisma (vnaprej določen odlomek, ob katerem premišljujemo že doma)
– vsak podeli svoje razmišljanje ob odlomku
– razlaga duhovnega voditelja, vprašanja in pogovor
– dogovor za naprej in razno
– zaključna molitev in blagoslov

Misijonska skupina se dobiva enkrat mesečno, predvidoma tretji torek v mesecu po večerni sv. maši. Sodelujemo pri raznih akcijah, katerih pobudniki smo sami ali skupaj z drugimi skupinami v župniji in širše.

Nameni naše skupine:

– molitvena podpora misijonarjem in misijonskim prizadevanjem
– večja osveščenost in znanje vernih o misijonski dejavnost Cerkve
– biti misijonarji v vsakdanjem življenju v naši slovenski družbi
– materialna podpora slovenskim misijonom
– krepitev misijonske zavesti v Cerkvi

Poglej tudi: Misijonsko središče Slovenije

Misijonska molitvena zveza

KO SE V MOLITVI ZA MISIJONE DARUJEM,
V DUHU PO SVETU POTUJEM,
OD AFRIKE DO AZIJE DESETKO POSREDUJEM,
V MOLITVENI ZVEZI
SVOJO NALOGO IZPOLNJUJEM.

»Molitev in žrtvovanje samega sebe
bodi vir tvoje moči! Iz izkušnje vem,
da s tem orožjem ganemo srca,
mnogo bolj kakor z besedo
… silna je moč molitve«
(Sv. Terezija Deteta Jezusa)

Začetek misijonske molitvene zveze

Zelo sem hvaležen mojemu predhodniku msgr. mag. Tonetu Antonu Pačniku, ki je leta 1999 začel pot misijonske molitvene zveze, ki dobiva vsak dan nove člane in se širi po slovenskem prostoru in zunaj naših meja. Ta družina molilcev šteje danes že več kot 1400 članov vseh starosti. Vesel sem, da so mladi in starejši zvesti člani in vsak dan darujejo molitev in trpljenje za misijone. Tudi misijonarji radi poudarijo, da je molitev izredno pomembna in jim pomaga pri njihovem misijonskem poslanstvu.
Z veseljem nadaljujem to plemenito poslanstvo in se Bogu in Mariji zahvaljujem za vsakega novega člana. Vedno pa mi prihaja v ospredje Pavlova misel, da je potrebno vedno moliti in se ne naveličati. To naj velja kot vodilo za vse člane Misijonske molitvene zveze, da imajo v ospredju molitve številne potrebe naših misijonarjev. To se pokaže tudi na našem rednem srečanju vsako leto po župnijah, v nabirkah, botrstvu in redni molitvi rožnega venca. Pri tem pa številno družino izročam v varstvo zavetnici Misijonske molitvene zveze in misijonarjev, sv. Tereziji Deteta Jezusa in prosim za nove člane, nove misijonske poklice, ker je misijonsko polje veliko, delavcev pa malo. Vesel bom, da se zvezi pridružiš tudi ti …
Jožef Lipovšek, voditelj MMZ

Naše poslanstvo
Člani se veselimo dela naših misijonarjev, ki delajo na misijonskih poljanah in sejejo seme Božje Besede in Božje dobrote. Njihovo delo bo rodilo sadove, če ga bo spremljala naša zvesta molitev.
Vsak novi član prejme barvni rožni venec v barvah kontinentov. Od ponedeljka do petka molimo vsak dan desetko za določeno celino in kličemo Božjega blagoslova. Darujemo tudi naše trpljenje in vsak dan pomislimo na misijonarje, ki delujejo na tistem kontinentu, za katerega molimo.

Naša zavetnica
Sv. Terezija Deteta Jezusa, karmeličanka, je zavetnica misijonov. Svoje življenje, molitve in trpljenje je darovala Bogu z namenom, da bi bila njena žrtev in molitev kot križ, zasajen v misijonsko celino. S tem je zasadila mnogo križev po celinah in iz teh so zrasle mnoge cvetoče Cerkve v misijonskih deželah.
Po zgledu »male Cvetke«, ki je hodila po »mali poti« želimo tudi člani Misijonske molitvene zveze biti misijonarji.

Misijonski rožni venec
Sestavljen je iz petih barv – vsaka desetka je druge barve in prestavlja določeno celino, za katero molimo. Od ponedeljka do petka zmolimo vsak dan po eno desetko in jo namenimo za ljudi in misijonarje v tistem delu sveta.

Ponedeljek – zelena barva desetke – molimo za Afriko
Torek – rdeča barva desetke – molimo za Ameriko
Sreda – bela barva desetke – molimo za Evropo
Četrtek – modra barva desetke – molimo za Avstralijo in Oceanijo
Petek – rumena barva desetke – molimo za Azijo

Bralni klub se zbira enkrat mesečno ob prvih torkih v mesecu v župnijski knjižnici. Sproščeno in duhovno poglobljeno se pogovorimo o knjigi, ki smo jo prebrali v preteklem mesecu, pogovarjamo se in si predlagamo tudi drugo dobro branje, gledališke predstave, dobre filme …
_________________________________________________________

PREBRANE KNJIGE

– Aldous Huxley: Krasni novi svet – distopični roman o prihodnosti
– Andrzej Szczypiorski: Maša za mesto Arras – zgodba o strahu pred drugačnostjo
– Sabatina James: Obsojena brez zločina – moj boj za vero in svobodo
– François Sureau: Inigo – roman o sv. Ignaciju Lojolskem
– Natalia Sanmartin Fenollera: Prebujenje gospodične Prim – zgodba o literaturi, filozofiji in iskanju sreče
– Joseph Kim: Pod istim nebom – resnična zgodba o lakoti in preživetju v Severni Koreji
– Alojz Rebula in Zora Tavčar: Dve mladosti – Ena ljubezen – dve povesti o nekem lepem, krščanskem zakonu
– Alex Capus: Švindler, špijonka in človek z bombo – roman o treh zgodovinskih osebnostih
– Robert Hugh Benson: Gospodar sveta – apokaliptična zgodba, ki jo priporoča papež Frančišek
– Milan Dekleva: Telo iz črk – roman o Almi Karlin
– Anthony Doerr: Vsa ta nevidna svetloba – ko senca vojne pade na otroke
– Georg Orwell: Živalska farma – globok uvid v sovjetsko revolucionalno oblast
– Vinko Škafar in drugi: Vidina Zgodba – resnična zgodba o krščanskem umiranju Vide Žižek
– Joseph Fadelle: Cena, ki sem jo plačal – pretresljiva resnična zgodba iraškega spreobrnjenca iz islama v krščanstvo
– Angela Vode: Skriti spomin
– Luca Crippa: Fotograf iz Auschwitza – spomini jetnika, fotografa v Auschwitzu
– William P. Young: Koliba
– Da Fara: Pater Pij
– Alojz Rebula: Maranathà
– Sergej Kurdakov: Odpusti mi, Nataša
– Ildefonso Falcones: Morska katedrala
– Giovanni Guareschi: Don Camillo
– Drago Jančar: Graditelj
– Michael D. O’Brien: Pater Elija
– Maja Haderlap: Angel pozabe
– France Špelič: Vrnil se bom k očetu
– Etty Hillesum: Pretrgano življenje
– Neznani avtor: Pripoved ruskega romarja
– Rebecca Skloot: Nesmrtno življenje Henriette Lacks
– Vincent Burpo: Nebesa so resnična
– Thierry Bizot: Anonimni katolik – avtobiografski roman o spreobrnenju
– Gereon Goldmann: Frančiškan v SS – resnična zgodba mladega frančiškanskega bogoslovca
– Miha Javornik: Pomlad v Palestini – potopis o vračanju Judov iz Evrope v staro domovino
– Harper Lee: Ne ubijaj slavca – roman o sočutju in pogumu
– Alojz Rebula: V Sibilinem vetru – epopeja o življenju v rimskem imperiju v 2. st. po Kristusu
– Jean Marc Potdevin: Resetiran – mistična izkušnja poslovneža na pešpoti v Kompostelo
– Chiara Amirante: Samo ljubezen ostane – resnična zgodba ženske, ki rešuje mlade
– Paul Hattaway: Nebeški človek – osebna pripoved o delovanju Božje moči v komunistični Kitajski
– Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Idiot – roman o temeljnih človeških vrednotah
– Paul Glynn: Pesem za Nagasaki – zgodba Takashija Nagaija, znanstvenika in spreobrnjenca, ki je preživel jedrsko eksplozijo
– Pierre Lemaitre: Na svidenje tam zgoraj – roman o prvi svetovni vojni
– Chesterton Gilbert Keith: Modrost očeta Browna – detektivske zgodbe s spoznanjem o človekovi popravljivosti
– Drago Jančar: To noč sem jo videl – družbeni roman po resnični usodi zakoncev Hribar
– Ivo Andrić: Most na Drini – zgodovinski roman
– Amos Oz: Panter v kleti – roman o zadnjih dneh v Jeruzalemu pred ustanovitvijo izraelske države
– Guenard Tim: Močnejši od sovraštva – o popotovanju izgubljenega in spet najdenega otroka
– P. Jean-Philippe Chauveau: Duhovnik med prostitutkami – o francoskem patru, ki spremlja ljudi z obrobja 

_________________________________________________________

Do sedaj smo si ogledali gledališke predstave in opere:

– Ljubljanska opera: Giuseppe Verdi, Nabucco
– Mala drama: Angel pozabe
– SNG Drama Ljubljana: Nevihta
– Slovensko mladinsko gledališče: Andrej E. Skubic, Pavla nad prepadom. Navdihnjeno z življenjem alpinistke Pavle Jesih. Režija: Matjaž Pograjc.
– SNG DRAMA Ljubljana, Goethe: Faust. Režiser Tomaž Pandur.

_________________________________________________________ 

Do sedaj smo si ogledali filme:

– Alex Kendrick: Pogumni (Corageous)
_________________________________________________________

Še več dobrih knjig, ki jih priporočamo:

Pričevanja vere in ljubezni:

– Vinko Škafar in drugi: Vidina Zgodba
– Joseph Fadelle: Cena, ki sem jo plačal
– Mati Terezija: Pridi, bodi moja luč
– Angela Vode: Skriti spomin
– Luca Crippa: Fotograf iz Auschwitza

Literatura, življenjepisi, …

– Betty Mahmoody: Ne dam svojega otroka
– Pobeg: Carolyn Jessop
– Zapor brez zidov – Jehovove priče: Renata Sprung, Vinko Škafar
– Jorn Riel: Odbite arktične zgodbe
– Rudi Mlinar: Šepetanje lip
– Stefan Zweig: Zvezdni trenutki človeštva
– Lothar Schöne: Judovski pogreb
– Alenka Puhar: Družinska slika z gospo
– Elfriede Jelinek: Smrt in deklica I – V
– Bernhard Schlink: Bralec
– Marguerite Yourcenar: Opus nigrum
– Slomškove drobtinice

_________________________________________________________

Deset pravic bralcev:

Da ne beremo.
Da preskakujemo strani.
Da knjige ne preberemo do konca.
Da ponovno beremo.
Da beremo kar koli.
Da se poistovetimo s knjigo.
Da beremo kjer koli.
Da listamo po knjigi.
Da beremo na glas.
Da o prebranem molčimo.

(Daniel Pennac: čudežno potovanje)

Srečujemo se vsak 4 ponedeljek v mesecu ob večerih in se pogovarjamo o različnih verskih, duhovnih, teoloških in zgodovinskih temah.

Vaje imamo ob sredah zvečer, pojemo pa ob nedeljskih jutranjih mašah ob 7h. Pevovodja in organist: Anton Petek.

Pevska skupina Sinaj, ki izvaja ritmično-duhovno glasbo, obstaja že več kot 30 let. Vaje imamo vsak petek ob 20h, pojemo pa ob spremljanju kitar ter tudi drugih inštrumentov vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10h pri sv. maši v Mozirju ter ob porokah. Pevovodinja: Ana Lipnik Brinovšek.

Pevske vaje imamo vsak petek ob 19h, pri sv. maši pa pojemo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10h. Vabljen-a. Pevovodji: Lidija Slemenšek in Anka Adrinek.

Družinski pevski zbor pod vodstvom pevovodje Janija Šuligoja ter ob spremstvu organista Jožeta Repenška sodeluje pri sv. maši v Mozirju vsako 4 nedeljo v mesecu ob 10h in po dogovoru ob praznikih.

Nastali smo kot skavtski bend. Izvajamo različno glasbo, ritmično-duhovno, rock in drugo.