Vau, takšnega misijona pa še ne. Ponavadi se župniki na misijonu zleknemo na kauč in damo noge na mizico in prepustimo župnijo misijonarjem za tisti teden ali dva, ko so le-ti v župniji. A tokrat bo drugače. Takšnega misijona še ni bilo. Nihče ne sme nikamor. Cerkev, dvorana, učilnice, ceste, vse je izpraznjeno. Doma smo sami in goste lahko gostimo samo na internetu ali po telefonu. Tudi župniki ne smemo gostiti nikogar pri maši. Vsaj ne v fizični bližini.

In prav v tem je enkratnost tokratnega misijona, takšnega, kot ga še ni bilo. Čeprav ne smemo biti skupaj, bomo vseeno lahko skupaj. Lahko se bomo družili, pri maši in molitvi in predavanjih in pričevanjih, ker nam to omogoča tehnologija in prav je, da se Bogu zahvalimo za dar tehnologijo, ki nam lahko v tem trenutku omogoča družbo, bližino in srečanje. Še pred nekaj leti tega ne bi bilo in vsak bi (v primeru karantene) sam čemel v svoji sobi.

Prav tako smo lahko z Bogom. Za srečanje z Njim pa ne potrebujemo ničesar drugega kot samega sebe. In ali ni to velika, ogromna priložnost, ko imamo možnost malo več biti sami s seboj, da se kaj več podružimo z Bogom?

Ta misijon, “Spletni misijon Bi rad ozdravel? 2020“ je za naše župnije novost, izziv in velika, ogromna priložnost. Čisto možno je, da bo na spletnih dogodkih več ljudi kot bi jih bilo sicer. Da si bomo ta misijon zapomnili bolj, kot bi si ga sicer in da bo Bog še lažje pokukal v naše duše. Upam si reči, da je Bog videl naš namen, kaj želimo z našim misijonom in sedaj imamo, kar smo si želeli: gremo ven iz cerkvenih zidov v velik, odprt svet brez zidov in meja.

Br. Jožko je povedal v lepem intervjuju, ki ga lahko pogledate na naši spletni strani, da mu je največji ali pa prvi izziv tega misijona župnik. Ob tem bom narisal smeškota 🙂 Župniku pa ste največji izziv farani. Že od vsega začetka. Izziv, ki mi ga je Bog postavil pred oči ( in pred moje celo bitje in življenje), ko me je pred več kot 19 leti pripeljal sem. Ta misijon pa je priložnost, da ta izziv še nekoliko bolj “primem za roge“ in jaz se tega veselim.

Pridimo torej, 10 dni je naših. Pa ne slonet samo na ekranih. Stopite do bližnjih, doma, v službi, kjerkoli se je pač dovoljeno srečati in jih nagovorite, ker za sodelovanje na spletnem misijonu pač res ni treba nujno biti doma zgolj v Mozirski in Šmihelski fari. Ob tem uporabite masko misijona, ki jo dobite v cerkvi. Bom dodal še enega smeškota 🙂

(Seveda pa za vabilo na misijon lahko “komot“ uporabite to od Boga dano tehnologijo, pa pošljete kar po elektronski poti povezavo za naš misijon kakemu prijatelju).

Če pa vas prime želja ali začutite, da vas Jezus izziva, da pridete malo k njemu, pa kar pogumno: cerkev je za osebno molitev odprta. Obhajilo in zakrament sprave pa vas čakata pri tem vašem duhovniku, če si le zaželite.

Jezus, naš prijatelj, vas blagoslavlja preko vašega (Mozirskega in Šmihelskega) župnika Sandija. Pogumno. 😉