SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

17. MAJ 2020

6. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO A

JANEZ 14,15-21

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

Prijatelji, zaradi česa počnemo, kar počnemo? Kaj nas poganja? Naprimer, če želimo shujšati ali prenehati kaditi, zakaj končno shujšamo ali prenehamo kaditi? Morda bi kdo rekel, da zaradi razumskega spoznanja, da je to, kar počnemo, napačno, ampak, a je res tako? Se vam zdi, da ste kdaj zato, ker ste vedeli, da nekaj ni prav, tudi ukrepali? Ker izkušnja je prav drugačna. Ljudje marsikaj vemo, se naučimo, zgodovina nas naprimer uči, koliko hudega je razdeljenost med “bele in rdeče, leve in desne“ prinesla naši domovini, pa se zdi, da kljub temu, da to vemo, nič ne spremenimo in se še vedno ločujemo celo po izkušnji državljanske vojne med 1941-45 in vsega zla, ki je temu sledilo.

Teološko izročilo pravi, da čeprav je pomembno razumsko spoznanje, je še bolj pomembna volja, da to, kar spoznamo, da je prav, udejanimo. Brez volje ne storimo nič. Če imamo voljo, pa to, kar želimo, tudi storimo. Če se vrnemo k primerjavi od prej, lahko še toliko gledamo fotografije rakavih pljuč na škatlici cigaret in vemo, kaj kajenje prinaša, bomo prenehali samo v primeru, če bomo nekje nabrali voljo, da premagamo zasvojenost in res nehamo kadit. Od kod torej ta moč, ta volja? Od kod nekomu moč, da zmore, za razliko od drugih, ki jim ne?

Mnogi bi rekli, da je to nekaj prirojenega in drugi, da je to nekaj privzgojenega, morda pa celo oboje in če imaš srečo, da imaš takšen značaj zaradi dobrih genov in dobre vzgoje, boš imel dovolj močno voljo, da ti bo uspelo. A takšen pogled je preveč izločujoč – izloči vse tiste, ki morda nimajo primernega prirojenega značaja ali vzgoje in če poznamo našega Boga, nam je nekaj jasno: naš Bog ni takšen, da ne bi prav vsakemu izmed svojih otrok ponudil možnosti, da mu uspe narediti nekaj iz sebe, uspe premagati težave, uspe doseči, kar se nameni. Vsak izmed nas ima to možnost.

Kako? O tem nam pripoveduje današnji evangelijski odlomek: “Nebeški Oče vam bo dal drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas.“ O čem govori ta Beseda našega Odrešenika? O tem, da nam je podarjen Sveti Duh, ki v nas nekaj spremeni, da zmoremo. Če ostanemo potopljeni v ta svet torej, posvetnost, stanje brez Boga, ne zmoremo. Tolažnika ne moremo prejeti in Bog nam ne more pomagati ničesar spremeniti v našem življenju. Kdor pa sprejme Duha, ta pa enostavno zmore vse. Eden najpomembnejših darov Sv. Duha je moč volje. Če torej res ne zmoremo in nimamo volje, da bi shujšali, prenehali kaditi ali spremenili in dosegli karkoli v svojem življenju, začnimo že  vendar enkrat klicati Sv. Duha. Poskusili smo vse, kar je človeško možno, kaj se nam lahko zgodi slabega, če poskusimo priklicati Sv. Duha? Jezus namreč obljublja: svet tega ne zmore, vi pa boste zmogli, če boste prejeli Sv. Duha.

V pričakovanju binkoštnega praznika začnimo torej klicati k Svetemu Duhu. Ne gre za abstraktne in nerazumljive stvari, ki nam jih Bog ponuja, ampak za prav konkretne in koristne sposobnosti. Volja, da stvari vendarle postavimo tako, kot vemo, da bi morale biti, pa tega do sedaj nismo mogli, je eden najpomembnejših Božjih darov. Pridi, Sveti Duh in mi podari voljo, da bom premagal slabosti in nemoči in končno uresničil to, kar vem, da je prav.

Pridi, Sveti Duh!