SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

video dnevna misel

12. MAJ 2020

TOREK 5. VELIKONOČNEGA TEDNA

1 JANEZOVO PISMO 4,7-16

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen ni v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Po tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas: dal nam je od svojega Duha. In mi smo ga gledali in pričujemo, da je Oče poslal Sina za odrešenika sveta. Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu. Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.

Prijatelji, kako ljubiti, da bo vsakdo, ki nas sreča vedel, da resnično ljubimo? Kako ljubiti, da bomo dovolj nesebični, sprejemajoči, požrtvovalni, darovanjski, da bo naša ljubezen prava? Verjemite, če ne meni, pa lastni izkušnji, da se nam odgovor na to vprašanje nenehno izmika. Karkoli naredimo se zdi, da ni dovolj ljubeče in da ne znamo prav ljubiti, ampak da napuh, strah in sebičnost vedno znova udarjajo na plan. Prepolni smo sami sebe, da bi našli zares prostor za drugega v našem življenju (no, vsaj pri meni je tako).

Današnje berilo ob godu sv. Leopolda Mandića pa da čudovit odgovor na vprašanje “kako prav ljubiti“. Najprej pa nekaj uvodne razlage.

Ljudje lahko človeško pridobimo mnoge kreposti, ki so, kot pravi katekizem katoliške Cerkve (KKC), sadovi in kali moralno dobrih dejanj. Med njimi so štiri kardinalne (ali glavne) kreposti, ki so razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost, okoli katerih so razvrščene ostale kreposti, ki jih imamo. To so naše dobre lastnosti, s katerimi se lahko in se moramo truditi za dobro, vendar pa tudi s temi še tako razvitimi krepostmi slej ko prej pridemo do meja naših zmožnosti, ko naša človeška prizadevanja več niso dovolj, ko še vedno padamo, ker je zlo močnejše od človeka.

Zato nam Bog podarja tri teologalne (teološke) kreposti, ki jih našteva sv. Pavel: vera, upanje, ljubezen. To so kreposti ali vrline, sposobnosti, ki jih prejmemo kot dar (ali milost) od Boga, da zmoremo premagati tudi najmočnejše delovanje zla. 

Vidite, ljubezen ni nekaj, kar bi jaz “naredil“ iz nič ali “pridobil“ z nekim trudom, ampak dar od Boga (tako kot upanje in vera). Zato pravi danes Janez, da “Ljubezen ni v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.“ Bog je Ljubezen in podarja jo nam kot zastonjski dar, kot Božjo milost. Zato se je nesmiselno na glavo postavljati, da bi sami od sebe prav ljubili, to nam ne bo nikoli uspelo. Dovolimo Božji ljubezni, da ljubi skozi nas. Dovolimo Bogu, da po nas zmaguje z ljubeznijo. Dovolimo Mu, da nam podari ljubezen, ki bo premagala vsako zlo.

sv. Leopold Mandić, prosi za nas.