Aleksander Koren je že skoraj dve desetletji duhovnik v naši župniji Mozirje – Šmihel, kjer že nekaj let potekajo priprave na misijon z geslom ‘Bi rad ozdravel?’. Glavno misijonsko dogajanje, ki bi se moralo v okviru različnih dogodkov odvijati med 20. in 29. novembrom 2020, smo za letos nekoliko prilagodili. O misijonu se je z našim župnikom pogovarjala Katarina Alič Čretnik.

Katarina Alič Čretnik: Pozdravljeni, g. Sandi. Razložite nam, kaj pomeni misijon.

Župnik: Beseda ‘misio’ v latinščini pomeni ‘biti poslan’ in ima enak pomen kot grška beseda ‘apostol’. Z besedama ‘apostol’ in ‘misijonar’ torej označujemo nekoga, ki je poslan, da ljudi pouči o Jezusu in jih naredi za Jezusove učence.

V 19. in 20. vrstici 28. poglavja iz Matejevega evangelija (Mt 28, 19-20) je zapisano, da je Jezus naročil apostolom: “Pojdite po vsem svetu in naredite vse narode za moje učence in jih krščujte.” To je naročilo vsem kristjanom.

Ob besedi “misijon”, ne mislimo samo na neko področje ali državo v Afriki, ampak na osnovno poslanstvo Cerkve in kristjanov. Mi smo misijonarji, ki smo poslani, da bi tudi drugim pomagali spoznati Boga, ki ga mi že poznamo. To je tudi glavni namen misijona v naši župniji. Biti misijonarji v tem prostoru in času. V resnici tudi danes veliko ljudi ne pozna Boga, so razkristjanjeni ali so Boga zapustili. Zato je pomembno, da smo misijonarji vsi kristjani in da novice o Jezusu oznanjamo tudi v domačem okolju.

Katarina: Povejte malo več o tem, zakaj v naši župniji Mozirje Šmihel potrebujemo takšen misijon?

Župnik: Z zunanjim praznovanjem misijona želimo povedati, da je naše osnovno poslanstvo nenehni, stalni misijon. To, kar vsi verni v naši župniji počnemo, ko poskušamo ostalim predati vero, je stalni misijon. Včasih pa potrebujemo neke večje dogodke, da nas spodbudijo in spomnijo na naše poslanstvo. Zato je ta desetdnevni misijon ali župnijski misijon neke vrste spodbuda ali pripomoček, ki nam pomaga oznanjati vero.

Katarina: Slogan misijona je ‘Bi rad ozdravel?’. Kako ste ga izbrali in kaj pomeni?

Župnik: Izbiri pravega imena smo namenili veliko časa in molitev. Ko sem nekega dne bral Sveto pismo, mi je ta stavek padel v oči, predlagal sem ga in tudi ostali so ga potrdili.

Ta stavek najdemo v 5. poglavju Janezovega evangelija, ki govori kako je Jezus na kopališču Betesda ozdravil hromega človeka. To se je zgodilo med stebriščem ob bazenu, kjer so ljudje čakali na svoje ozdravljenje. Verjeli so, da bo tisti, ki bo prvi stopil v bazen, ko se voda razburka, ozdravel. Ko je Jezus prišel tja, je videl človeka, ki je bil hrom že več desetletij in je ob bazenu čakal na svojo priložnost za ozdravljenje. Vendar mu nikakor ni uspelo, da bi prišel do vode prvi, saj ni mogel hoditi.

Jezus je videl njegovo stiko, šel do njega in ga vprašal: “Bi rad ozdravel?” To je geslo našega misijona, ki smo ga, kako zanimivo, izbrali še pred korono.

Gre za Božje vprašanje nam. Bog nas vpraša, če bi bili radi zdravi, mi pa sploh ne vemo, da smo bolni. Ljudje imamo sicer veliko težav, ki niso vedno povezane samo s fizičnim zdravjem. Imamo čustvene in duhovne probleme, probleme v medosebnih odnosih. Vendar ljudje težko priznamo, da je z nami nekaj narobe. Mogoče slutimo, da nekaj ni v redu, vendar ne vemo točno kaj.

Družba, v kateri živimo, nam govori, da vse zmoremo sami. Mislimo, da potrebujemo zabavo, trgovine ali kaj podobnega. V resnici pa potrebujemo samo eno – Boga. Samo z njim zmoremo vse.

Zato je vprašanje “Bi rad ozdravel?” najprej streznitveno vprašanje o tem, ali se zavedam, da z mano nekaj ni v redu. Če pridemo do točke, ko se zavemo, da je nekaj narobe, to sprejmemo in verjamemo, da nam Bog lahko pomaga, smo v resnici že prišli do cilja. V tistem trenutku postanemo Jezusovi učenci, to pa je namen misijona.

Katarina: Kako pa ste si s sodelavci zamislili misijon?

Župnik: Priprave na misijon potekajo že več let. Ideja misijona je, da župljani sami pripravljamo misijon in ugotovimo, kako bi lahko šli ven, na ulico in prišli v domove. Dobro leto imamo tudi misijonarje, ki jim raje rečem očetje in matere misijona. To so brata kapucina Primož in Jožko ter sestri frančiškanki Marijini misijonarki Anja in Metka.

V razlagi svetopisemskega odlomka, kjer smo našli geslo misijona (Janez, 5. poglavje), je omenjeno, da je bilo okoli kopališča Betesde pet stebrišč oz. da je bil ta kompleks, kjer so se nahajali bolniki, razdeljen na pet delov. To smo na simbolni ravni želeli prikazati tudi v misijonu. Tako smo pripravili dogodke za pet različnih prostorov: v cerkvi, v župnijskih prostorih, v javnih prostorih, po domovih vernih in zunaj, na ulici.

Ker ta načrt misijona v dani situaciji ni izvedljiv, smo se odločili, da bomo to zunanje praznovanje prestavili za eno leto. Takrat bomo dejansko lahko šli med ljudi in se skupaj družili. Kakor so tehnična orodja, ki jih imamo danes na voljo, čudovita in se lahko srečujemo vsaj prek interneta, to vseeno ne more nadomestiti srečanj v živo.

Katarina: Torej bo misijon letos v nekoliko spremenjeni, prilagojeni obliki.

Župnik: Tako je. Z očeti in materami misijona, torej z bratoma Primožem in Jožkotom in sestrama Anjo in Metko, smo se dogovorili, da bo misijon, kot je bil zamišljem prvotno, prestavljen. Potekal bo od 15. do 24. oktobra 2021. Bog daj, da bo vse, kar zdaj doživljamo do takrat že mimo!

Kot smo rekli, se misijon dogaja celo leto, zato bomo letos vseeno poskusili pripraviti nekaj misijonskega dogajanja. V času, ki smo ga predvideli za misijon (od 20. do 29. novembra 2020), in pozneje v adventu bomo poskusili kakšno stvar malo bolj doživeti, še posebej, če bo spet možno zbiranje v cerkvi.

Spletni misijon 2020: Bi rad ozdravel?